ZDR-1 v 131. členu določa, da morajo delodajalci delavcem izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V kolikor kolektivna pogodba na ravni dejavnosti to dopušča, je v primeru nelikvidnosti podjetja izplačilo regresa možno preložiti, vendar največ do 1. novembra tekočega koledarskega leta. 

Delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta, imajo pravico tudi do regresa za letni dopust. Če delavec pri delodajalcu ni zaposlen celo leto, je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in hkrati do sorazmernega dela regresa. Delavcu, ki je z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in pogodba ni bila sklenjena na podlagi 67.a člena ZDR-1, pripada regres v sorazmernem deležu.

Regres za letni dopust mora biti izplačan vsaj v višini minimalne plače. Minimalna plača v letu 2024 je 1.253,90 €, zato morajo delodajalci delavcem izplačati regres vsaj v tolikšni višini. Poleg tega je treba preveriti še določila kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, saj lahko ta določajo višji minimalni regres od zakonsko določenega, kar morajo delodajalci pri izplačilu upoštevati.

Regres ni obdavčen do višine zadnje znane povprečne bruto plače v času izplačila. Če znesek izplačanega regresa preseže to višino, se del regresa, ki preseže najvišji možni neobdavčeni znesek, obdavči z dohodnino.